Teme in okvir raziskave
V okviru projekta EURADRIA je bila izvedena raziskava, s katero je bila ugotovljena naklonjenost podjetij in delavcev v gradbenem sektorju do novosti v okviru evropskega zelenega dogovora. V raziskavi je sodelovalo 39 podjetij (19 italijanskih in 20 slovenskih), 31 delavcev (28 italijanskih in 3 slovenski) in 4 naročniki iz Furlanije-Julijske krajine.
Analiza se je osredotočila na naslednja ključna vprašanja: ozaveščenost o zelenem prehodu, podjetniške spretnosti, zaposlovanje žensk, nova delovna mesta, usposabljanje delavcev, organizacija dela, upravljanje zelenega prehoda, zdravje in varnost pri delu.
Glavni rezultati primerjave med FJK in Slovenijo
Primerjalna analiza podjetij na obeh območjih kaže naslednje skupne prednosti:
- visoka ozaveščenost o okoljskih vprašanjih
- vzpostavljene prakse recikliranja in ponovne uporabe
- pripravljenost vlagati v usposabljanje
- odprtost za socialni dialog o inovacijah
- priznavanje pomena projektiranja
glavna skupna kritična vprašanja pa so:
- razkorak med ozaveščenostjo in konkretnimi ukrepi
- splošna odsotnost specializiranih profilov
- odvisnost od javnega financiranja
- omejen vpliv na organizacijo dela
- marginalnost enakosti spolov
- slabo zaznavanje vplivov na varnost
Nekaj podatkov za FJK in Slovenijo
Raziskava je razkrila pomembno dejstvo: ozaveščenosti ne ustreza enako dobra obveščenost. V Italiji je 95 % anketiranih podjetij izjavilo, da so precej ali zelo dobro seznanjeni z zelenim prehodom, vendar je na vprašanje o stopnji obveščenosti približno tretjina vzorca odgovorila, da so slabo obveščeni. V Sloveniji je slika bolj razdrobljena: 65 % podjetij trdi, da so ozaveščena, 75 % pa, da so informirana, kar je v paradoksalnem nasprotju z italijansko dinamiko.
Še bolj presenetljiv je razkorak med ozaveščenostjo in ukrepanjem: le 21 % italijanskih podjetij pravi, da je imel zeleni prehod v zadnjih treh letih pomemben vpliv, v Sloveniji pa se ta odstotek poveča na 45 %, vendar je še vedno majhen.
Približno tri četrtine anketiranih podjetij v obeh državah (73,7 % v Italiji in 75 % v Sloveniji) navaja, da nimajo zaposlenih profilov s posebnimi znanji, povezanimi z zelenim prehodom. Na vprašanje, katere osebe bi potrebovali, v obeh državah prevladuje odgovor, da so to specializirani delavci, medtem ko so strokovnjaki za trajnost in krožnost manj iskani, kar potrjuje še vedno tradicionalen pristop k sestavi delovne sile v podjetjih.
Kljub zavedanju o pomenu zelenega prehoda je sektor v bistvu statičen glede zaposlovanja. 84,4 % italijanskih podjetij navaja, da v zadnjih treh letih niso zaposlili nobenega delavca, povezanega z zelenim prehodom, prav tako to trdi 55 % slovenskih podjetij. Tudi napovedi za prihodnost so previdne: le 10,5 % italijanskih podjetij in 40 % slovenskih podjetij načrtuje, da bo pokrilo izmenjavo z znanji, povezanimi z zelenim prehodom.
Najizrazitejša razlika med vzorcema se nanaša na zaposlovanje žensk. 80 % slovenskih podjetij meni, da bodo nova znanja, ki jih zahteva zeleni prehod, usmerila več žensk v gradbeni sektor, medtem ko je v italijanskih podjetjih takih le 36,8 %. Vendar pa se to pozitivno dojemanje ne odraža v napovedih zaposlovanja: le 35 % slovenskih in 26,3 % italijanskih podjetij namerava v naslednjih treh letih zaposliti ženske.
V raziskavi so sodelovali tudi štirje naročniki iz Furlanije-Julijske krajine, in pokazalo se je, da je njihova vloga v zvezi z zelenim prehodom še vedno obrobna. Vsi naročniki, s katerimi so bili opravljeni razgovori, trdijo, da je imel v zadnjih treh letih zeleni prehod zelo omejen vpliv na specifikacije: merilo najugodnejše ponudbe ni posebej združljivo s cilji zelenega prehoda, saj daje prednost najugodnejši tehnični ponudbi le v primeru izrecnih zakonodajnih obveznosti.
Rezultati in predlogi
Na podlagi rezultatov projekt EURADRIA predlaga nekaj smernic za prihodnje ukrepanje na čezmejnem območju:
- okrepiti obveščanje in usposabljanje;
- spodbujati vključevanje novih strokovnjakov;
- spodbujati zaposlovanje žensk in razvijati pobude za približevanje žensk gradbenemu sektorju v povezavi z zelenim prehodom;
- usklajevati sisteme javnih naročil;
- stabilizirati spodbujevalne instrumente;
- okrepiti socialni dialog.
Na voljo je tudi šest večjezičnih videoposnetkov, ki podrobneje obravnavajo teme, zajete v raziskavi.
