Na evropski in mednarodni ravni se številne organizacije, organi in agencije ukvarjajo z bojem, analizo in spremljanjem dela na črno.
Evropska komisija, Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Mednarodna organizacija dela (ILO), Evropski organ za delo (ELA), Informacijska agencija Evropske unije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA): podpirajo države pri zbiranju podatkov, pri definiranju političnih ukrepov, pri načrtovanju informacijskih kampanj, pri izvajanju programov in pobud za omogočanje prehoda na prijavljeno delo:
PREVENTIVA, SOCIALNI DIALOG TER PREDSTAVITEV KONKRETNIH IN MOŽNIH ALTERNATIV IMAJO TEMELJNO VLOGO.
Na evropski ravni je neprijavljeno delo (delo na črno) opredeljeno kot “vsaka plačana dejavnost, ki je po svoji naravi zakonita, vendar ni prijavljena javnim organom, ob upoštevanju razlik v regulativnih sistemih držav članic“. Poleg tega obstajajo štiri evropske strateške prednostne naloge za boj proti neprijavljenemu/nezakonitemu delu:
- sodelovanje in skupno delovanje
- obojestransko učenje
- dodatno izobraževanje
- komuniciranje in poročanje
NEPRIJAVLJENO DELO (DELO NA ČRNO) JE LAHKO PRISOTNO V RAZLIČNIH OBLIKAH
- Najpogostejša oblika kršitve je delo v podjetju, delno ali v celoti neprijavljeno. Neprijavljeno delo se imenuje tudi “delo na črno”, “plača v kuverti” ali “gotovina na roko”;
- Druga vrsta dela je “za lastni račun” ali samozaposlitev na črno, pri kateri samozaposleni delavci opravljajo storitve podjetju ali drugim strankam, kot so družine;
- Neprijavljeno delo je prisotno v večini gospodarskih panog, tako znotraj držav kot čezmejno. Največ je prisotno v panogah, kot so gradbeništvo, obnova ali popravila, vrtnarjenje, gospodinjstvo, varstvo otrok, dom in osebna nega ali HORECA (hotel/restavracija/catering – gostinske storitve).
DELO NA ČRNO JE PROBLEM NAS VSEH
V posamezni državi so za boj proti neprijavljenemu delu odgovorni nacionalni organi. Boj proti takemu delu temelji predvsem na treh vrstah nadzornih organov:
- Inšpektorat za delo, ki obravnava zlorabe delovnih pogojev in/ali predpisov o varnosti in zdravju;
- Inšpektorat za socialno varnost, ki se bori proti goljufijam na področju socialne varnosti;
- davčni organ, ki obravnava davčne utaje.
V nekaterih državah članicah so v te naloge vključeni tudi socialni partnerji, carinski organi, organi za priseljevanje, policija in tožilstvo.
V zadnjem desetletju so vse države članice uvedle različne ukrepe za okrepitev prizadevanj za boj proti neprijavljenemu delu, glede na njegove negativne posledice. Večina jih vključuje odvračilne ukrepe za vplivanje na vedenje ljudi s strožjimi sankcijami ali z osredotočanjem na učinkovitejše inšpekcijske preglede. Poleg tega države članice uporabljajo tudi preventivne ukrepe, kot so:
- davčne spodbude
- amnestije
- ozaveščanje
predvsem za zmanjšanje neprijavljenega/nezakonitega dela – dela na črno in olajšati skladnost z obstoječimi predpisi.
PARTNERSTVO EURADRIA SODELUJE SKUPAJ Z DELAVCI IN DELODAJALCI V BOJU PROTI NEZAKONITEM DELU: ČEZMEJNI OKVIR
Euradria se je že leta 2019 odločila, da bo namenila prostor zbiranju podatkov o delu na črno v obmejnem območju med Italijo in Slovenijo, predvsem da bi bolje razumeli razsežnosti pojava.
Konec istega leta je bila izvedena posebna analiza pod pokroviteljstvom INCA, partnerice projekta, s podporo mreže InfoDesk in javnih služb za zaposlovanje v okviru kadrovskih dogodkov.
Iskalcem zaposlitve in obmejnim delavcem je bil na voljo anonimni vprašalnik za zbiranje prvega niza podatkov identifikacije:
- sestava ciljne skupine (spol, starost, prebivališče, stopnja izobrazbe)
- panoge, v katerih se pojavlja večina kršitev
- odgovornost za neprijavljeno delo (odgovornost delodajalca ali osebna izbira?)
V analizo z vprašalniki je bilo zajetih 300 delavcev, v čezmejnem okvirju, iskalci zaposlitve in obmejni delavci.
Zbirka podatkov, vključena v končno poročilo o neprijavljenem delu (delu na črno), je bila javno predstavljena v Kopru (Slovenija) 18. decembra 2019 in je pokazala naslednje rezultate:
- na osnovi PREBIVALIŠČA:
| v Italiji | 25% |
| v Sloveniji | 56% |
| v ostalih državah (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo) | 19% |
- na osnovi SPOLA:
| Ženske | 48% |
| Moški | 52% |
| ostalo | 0% |
- na osnovi STAROSTI:
| od 15-34 let | 19% |
| od 35-49 let | 52% |
| nad 50 let | 29% |
- na osnovi STOPNJE IZOBRAZBE (ISCED):
| nizka (ISCED level 1) | 9% |
| srednja (ISCED levels 2, 3, 4, 5) | 80% |
| visoka (ISCED levels 6, 7, 8) | 11% |
- na osnovi POGOJI DELA/ZAPOSLITEV (tudi kot preteklo izkušnjo):
| Redna | 45% |
| Neprijavljena/nezakonita | 32% |
| Brez odgovora | 23% |
- na osnovi PANOGE in prijavljenih POKLICNIH PROFILOV:
| Gradbeništvo (NACE F) | – zidar – varilec – gradbeni delavec – keramičar – električar – vodovodar |
| Pomoč na domu, družinska dejavnost (NACE T) | – varuška – hišna pomoč – negovalka in pomoč osebi |
| Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (NACE A) | – sezonski delavec – občasno delo – vrtnar |
| Gostinstvo (NACE I) | – kuhar – natakar – pomivalec posode |
| Trgovina (na veliko in drobno); popravilo motornih vozil in motornih koles (NACE G) | – prodajalec – mehanik – trgovec s pnevmatikami – klepar |
| Transport in skladiščenje (NACE H) | – skladiščnik – voznik težke mehanizacije – voznik |
| Zdravstvo in socialna dejavnost (NACE Q) | – medicinska sestra/brat |
| Druge storitvene dejavnosti (NACE S) | – frizer/ka |
- RAZLOGI NEZAKONITEGA/ NEPRIJAVLJENEGA DELA:
| – zaslužek – upokojenec – prejemnik nadomestila za brezposelnost – brezposelnost – dvojno delo – občasno delo – delo na poziv/klic – nezmožnost rednega dela – zahtevane delovne izkušnje – skrajšano/delno delo (20-40) – dovoljenje za bivanje – nadomeščanje – dogovor z delodajalcem – pogodba v pripravi | to je pregled razlogov za delo na črno, kot so jih navedli anketirani delavci in iskalci zaposlitve, tudi na podlagi osebnih mnenj glede »ugodnosti« dela na črno (ne izgubijo druge že priznane ugodnosti, nižje obdavčitve, …) |
Poleg navedenih gospodarskih panog in poklicnih profilov so bile identificirane tudi druge panoge in profili v manjšem številu: izobraževanje, varnost, čiščenje, zavarovalništvo, nepremičnine, industrija. Kar zadeva poklicne profile: operaterji klicnih centrov, bančni delavci, nočni vratarji, oskrbniki in celo doktor jezikoslovja.
- NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE DELODAJALCA
| – minimalni osebni dohodek – delovni čas – neredna plačila – nadure, predvsem nočni delovni čas – pogodba za določen čas, obnove – podjemne pogodbe (o sodelovanju) – plačna neenakost ( pomorski sektor) – »Posebna« prilagojena (nezakonita) pravila znotraj določenih panog (na primer: gradbeništvo in »delovni teden v gradbeništvu«, kjer v primeru slabega vremena ne delaš, brez plačila) – boleznina, odpoved | Pregled najpogostejših kršitev, o katerih poročajo anketirani delavci na podlagi lastnih izkušenj |
ZA KONEC SPLOŠNO VPRAŠANJE O POZNAVANJU EVROPSKE ZAKONODAJE O NEZAKONITEV DELU , KAKO PRIJAVITI DELO NA ČRNO TER NA KOGA SE OBRNITI ZA ZAŠČITO SVOJIH PRAVIC:
| Poznate delovnopravno zakonodajo EU? | Ali veste, kako prijaviti delo na črno in na koga se obrniti za zaščito svojih pravic? |
| DA 23% | DA 51% |
| NE 77% | NE 49% |
Vprašalnik je še vedno na voljo in dostopen preko dela portala Povej Svoje Mnenje . Na razpolago je v slovenskem in italijanskem jeziku, v pripravi tudi v angleškem jeziku.
Vprašalnik je anonimen.
Če želite prispevati in nam pri raziskavi pomagati, nam pošljite povratne informacije o svoji osebni izkušnji s klikom nanaslednje gumbe: