Telegram icon Klepetati z @euradria_bot

EURADRIA,
delo brez meja

V katero od teh kategorij spadate?

Čezmejno zaposlovanje v Euradriji

Če ste zaposleni v eni državi EU in živite v drugi ter se vsak dan ali vsaj enkrat na teden vračate domov, ste v skladu z evropsko zakonodajo čezmejni migrant (oziroma čezmejni ali obmejni delavec).
Vsi državljani EU imajo pravico do dela v drugi evropski državi pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane te države, pri čemer jim ni treba zaprositi za delovno dovoljenje. Zaposlovanje državljanov iz drugih evropskih držav ne sme biti številčno omejena ali diskriminatorno pogojena.

Prosto gibanje delavcev je eno od temeljnih načel EU, ki je določeno s 45. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije in dodatno opredeljeno s sekundarno zakonodajo ter s sodno prakso Sodišča Evropske skupnosti. Državljani EU imajo pravico do:

  • iskanja zaposlitve v drugi državi članici EU;
  • dela v tej državi, pri čemer ne potrebujejo delovnega dovoljenja;
  • prebivanja v drugi državi zaradi zaposlitve;
  • prejemanja enakega nadomestila s strani državnih zavodov za zaposlovanje, kot ga prejemajo državljani države gostiteljice;
  • bivanja v državi toliko časa, kolikor je potrebno za iskanje dela, prijavo na prosto delovno mesto in zaposlitev;
  • bivanja tudi, ko se delovna dejavnost zaključi;
  • enake obravnave kot državljani te države glede dostopa do zaposlitve, delovnih pogojev kot tudi do vseh ostalih socialnih in davčnih ugodnosti.

Iskalca zaposlitve ni mogoče izgnati iz države, če lahko dokaže, da išče zaposlitev in ima konkretne možnosti, da jo tudi najde. Če ste zaposleni v eni državi EU in živite v drugi ter se vsak dan ali vsaj enkrat na teden vračate domov, ste v skladu z evropsko zakonodajo čezmejni migrant (oziroma čezmejni ali obmejni delavec). Zakonodaja evropske skupnosti, ki ureja čezmejno delo, temelji na Uredbi št. 883 iz leta 2004 in Izvedbeni uredbi št. 987 iz leta 2009. Obmejni delavec je »zaposlena ali samozaposlena oseba, ki opravlja poklicno dejavnost na ozemlju ene države članice in stalno prebiva na ozemlju druge države članice, kamor se načeloma vrača vsak dan ali vsaj enkrat tedensko«.

Obmejni delavci morajo plačevati prispevke za socialno varnost in ostale zavarovalne storitve nosilcu socialnega zavarovanja države članice, v kateri opravljajo delo.
Za regijo Euradria je značilna prisotnost številnih delavcev, ki vsakodnevno prečkajo mejo in delajo v sosednji državi. To velja zlasti za italijansko-slovensko mejo, katero vsakodnevno prečkajo delavci in delavke, ki prebivajo v eni od dveh držav, vendar svoje delo opravljajo v drugi.

Za to pravilo pa velja tudi nekaj izjem:

Jezikovno znanje

Od kandidatov iz drugih evropskih držav se lahko zahteva, da dokažejo jezikovno znanje, ki je potrebno za opravljanje poklicne dejavnosti, pod pogojem, da je zahtevano znanje smiselno in dejansko potrebno za opravljanje zadevne dejavnosti. Vendar pa delodajalci ne morejo zahtevati posebne strokovne usposobljenosti kot dokazilo tovrstnega znanja.
Nove države EU: za državljane teh držav je lahko v prehodnem obdobju dostop do zaposlitve omejen.

Delovni pogoji

Državljan EU, ki je zaposlen v drugi evropski državi, mora biti obravnavan na enak način kot njegovi sodelavci, ki so državljani zadevne države, glede:

  • delovnih pogojev (plačilo za opravljeno delo, prenehanje delovnega razmerja, ponovna zaposlitev itd.);
  • možnosti usposabljanja.

Socialne in davčne ugodnosti

Nadomestila, ki so namenjena lažjemu iskanju zaposlitve, morajo biti dostopna tudi državljanom drugih držav članic EU, pod pogojem, da so slednji dejansko vključeni v lokalni trg dela, na primer, da so zaposlitev iskali v razumnem časovnem obdobju.
Delavci iz drugih držav EU so upravičeni do enakih socialnih in davčnih ugodnosti kot domači delavci (na primer do nižjih cen javnega prevoza v primeru številčne družine, družinska nadomestila, zagotovljen minimalni dohodek).

Čezmejni delavci oziroma ljudje, ki zaradi zaposlitve prečkajo državno mejo in se vračajo v svojo državo, vsaj enkrat tedensko, imajo iste pravice kot delavci države v kateri delajo. Čeprav je Sodišče Evropske skupnosti dejalo, da socialni prejemki ne smejo biti povezani z bivanjem v državi, se čezmejni delavci še vedno soočajo s težavami pri uveljavljanju teh pravic.

Delite

Hai trovato utile questo contenuto? Condividi la pagina